Intervju Mateja Car – Zunanja lepota se spreminja s stanjem notranjega zadovoljstva

junij 2022

Kariera ni vedno ravna črta

Čeprav ste po izobrazbi profesorica slovenskega jezika in književnosti, zdaj delate predvsem s številkami. Zveni skregano z logiko, ampak pravzaprav ni. Če se ne motim, ste svoje poslanstvo našli na drugačen način, kot ste si predstavljali? 

Ja, trenutno res izgleda kot poslanstvo in včasih se mi zdi, da je bolj našlo mene in ne jaz njega. Več kot deset let sem delala izključno v medijih in se pogovarjala “sama s seboj”. Ne na televiziji ne na radiu ne vidiš nikogar, s katerim se pogovarjaš. 

Zdelo se mi je fino, da bi to spremenila. Vendar tu je bila zanka. Ponudila se mi je priložnost, da zapustim znan in varen teritorij, kjer sem lahko uživala v svoji coni udobja, ter se začnem ukvarjati z nečim, česar me je bilo v življenju najbolj strah, s številkami. Fuj. Jaz pa številke! Kot krava in balet. To že ne bo šlo. Ne upam si. Kaj pa delaš? Se ti je čisto snelo? To se v življenju ne počne. Ampak … vse to sem dala na stran in si rekla, da vidim, če imamo v sebi res potencial za vse in pri 33. letih tvegala iz točke nič.

Brainobrain je program iz Indije, ki razvija obe možganski polobli hkrati. Kako je srečanje s to metodo spremenilo vašo poklicno pot? 

Zelo dobro sta mi začeli delati obe možganski polobli. (smeh) Šalo na stran, ampak to je bil res prvi veliki preboj, ki mi je spremenil življenje. Možgane sem dejansko redno trenirala vsak dan in kar naenkrat sem postala bolj organizirana, veliko hitrejša v razmišljanju, znala sem lepše risati, kvačkati, hitreje in drugače brati. Kar je najbolj zanimivo, postala sem odlična v matematiki, čeprav vem, da mi moji učiteljici iz osnove in srednje šole še zdaj ne bi verjeli. 

Prvo srečanje je bilo zelo inspirativno, saj sta že razmišljanje in kultura Indije tako drugačni od našega, da me je takoj posrkalo. Všeč mi je bilo, da me je metodologija vedno znova silila razmišljati drugače, kot sem bila vajena. Takšen kreativni pogled na življenje imam zelo rada, to me vleče naprej.

Vas je bilo tega koraka, torej spremembe kariere, strah? 

Ko pogledam nazaj, se ne spomnim prav nobenega tesnobnega občutka ali strahu. Pri teh stvareh sem kar pogumna. Pomembno mi je bilo, da se zavedam svojih talentov, šibkosti, ki jih bom predrugačila v moč, in ranljivosti, ki pa je tako ali tako vseprisotna – če si v varnem balončku ali nisi. Imela sem tudi veliko srečo, da so me ljudje okrog mene podpirali in me celo spodbujali pri moji odločitvi.

Zdaj so skoraj vsi termini Brainobraina zasedeni. Torej otroci in starši dobro sprejemajo drugačen pristop poučevanja? 

Tako je. V našem mariborskem centru imamo preko 160 otrok. Otroci so tako ali tako za. Oni vedo veliko bolje od nas odraslih, kakšen način poučevanja jim odgovarja. To pa ne pomeni, da trenirajo brez priganjanja staršev. Brainobrain je tako drugačen od šolskega sistema, da je krasen balans v vsaki družini. Ne daje poudarka samo metodologiji, računanju, delu, ampak tudi na delu na sebi. In če dela trenerka na sebi, posledično dela tudi otrok. In če dela otrok, se morajo vase zazreti tudi starši. Brainobrain je zelo povezan s psihologijo in celotni družini da veliko več kot le dobrega matematika.

Ob menjavi poklica se spremeni tudi življenje. Kakšne spremembe ste opazili pri sebi? 

Toliko, kot se sedaj naučim vsak dan, se do tega trenutka nisem v nekaj letih skupaj. Brez slabega občutka lahko rečem, da sem si vsak dan bolj všeč, da sem zmagovalka svojega življenja. To se morda sliši pocukrano, ampak je res. Vse to sem se naučila zato, ker sem stopila iz območja udobja, ker sem si upala biti pogumna in hkrati ranljiva z zavedanjem, da bom iz točke nič mogoče morala še kdaj začeti. In to mi vsak dan pomaga v razredu z otroki, saj jih na ta način lažje motiviram. Razumem jih, ko imajo krizo, in se znam z njimi iskreno veseliti, ko so na vrhu.  

” Ponudila se mi je priložnost, da zapustim znan in varen teritorij, kjer sem lahko uživala v svoji coni udobja, ter se začnem ukvarjati z nečim, česar me je bilo v življenju najbolj strah, s številkami. Fuj. Jaz pa številke! Kot krava in balet. To že ne bo šlo. Ne upam si. Kaj pa delaš? Se ti je čisto snelo? To se v življenju ne počne. Ampak…”

Rituali in odnos do sebe

Uravnoteženost leve in desne hemisfere verjetno negujete tudi sami. Kako najdete ravnotežje?

Ja, ujeti ravnotežje v življenju je nekaj, kar me zagotovo dela bolj zadovoljno, zdravo in bolj srečno. Dve leti po tem, ko sem začela z Brainobrainom, sem doživela izgorelost in takrat sem si obljubila, da sta prvi dve uri, v vsakem novem dnevu, samo moji. Na težek način sem se naučila, da je ravno nega sebe najbolj pomembna, da sem lahko uspešna podjetnica, dobra mama in partnerka.

Priznam pa, da sem slaba pri uravnoteženju s hrano in kavo.

Svoji možganski polobli treniram z otroki na srečanjih in celo lahko tekmujem z njimi. Nekateri so res neverjetni! In veliko berem. Je pa zelo pomembno, da najdem tudi ravnotežje pri miselnih procesih, zato meditiram in pišem dnevnik.

Nam zaupate, kako se prične vaš dan? 

Zbudim se okrog šestih zjutraj, poleti že prej, pospravim posteljo, se oblečem v športna oblačila, odprem okna na stežaj in si skuham kavo. Vem, vem … kava na tešče. (smeh) 

Pijem jo počasi in poslušam zvoke iz okolice. Nato meditiram ali pišem dnevnik, kakor začutim. Sledi telovadba s Tracy Anderson. Odkar delam njene vaje, se počutim deset let mlajše, na dober dan celo petnajst. Potem se usedem za pisalno mizo, se trudim, da se držim načrta, ki si ga napišem, ter začnem delati. Ob 16. uri pa začnem s poukom.

Ženske se pogosto zalotimo pri tem, da podvomimo v svoje telo in sposobnosti. Imate kakšen poseben ritual, ki vam pomaga, da se dvignete, če kdaj podvomite vase? 

Kadar podvomim o sebi, mi najbolj pomaga, da naredim nekaj fizičnega. Zato velikokrat plešem, vrtim hulahop ali pa grem na sprehod. Zgodi se, da moram kdaj to narediti tudi večkrat na dan. Pomaga mi, da zaprem oči, se primem za srce in si naštevam vse svoje lastnosti. To me je naučila hipnoterapevtka, s katero sem delala in priznam, da mi ta ritual velikokrat pomaga.

Kako si pa vzamete čas zase? 

Rada imam kopel. Vsaj enkrat na teden si privoščim kopel, v katero po navadi dam sivkino eterično olje in nekaj cvetov damaščanske vrtnice. Prižgem si svečke, glasba je obvezna, včasih tudi meditiram in se namakam. Se zgodi, da tudi po eno uro. Hoja na Pohorje je tudi vedno v načrtu.

“Tudi ličil ne uporabljam veliko in se držim načela, da je manj več. Redno si naredim piling obraza in telesa, uporabljam gua sha in verjamem, da se zunanja lepota spreminja s stanjem notranjega zadovoljstva. “

Naravna kozmetika

Vedno bolj se zavedamo, kako je pomemben odgovoren odnos do narave. Ste pozorni tudi pri izbiri kozmetike? 

Sem, vendar se še vedno učim. Odnos do tega, kakšno kozmetiko je dobro uporabljati in kako, mi je privzgojila mama, ki je bila vedno za naravno izbiro. Naučila me je, da nikoli ne grem spat z neumitim obrazom. Tudi ličil ne uporabljam veliko in se držim načela, da je manj več. Redno si naredim piling obraza in telesa, uporabljam gua sha in verjamem, da se zunanja lepota spreminja s stanjem notranjega zadovoljstva. 

Tudi telo mi pokaže, kaj mu ne odgovarja, najraje ima naravno kozmetiko. Če mi katera sestavina v kremi ali milu ne ugaja, bom dobila alergijo in potem vem, da izdelek ni primeren zame. Odnos do naravne kozmetike, narave in živali nasploh je zelo pomemben in to razmišljanje prenašam tudi na hčer.

Z majhnimi koraki se spreminja svet. Včasih je že dovolj, da smo bolj prijazni do sebe. Se vam zdi, da smo naravne znamke del tega mozaika? 

Absolutno. Na ta način dobimo v kozmetiki zelo kakovostne sestavine brez nevarnih snovi. Meni je izjemno pomembno, da kozmetika ni testirana na živalih, da je embalaža primerna za recikliranje in da produkt diši po čistem in zdravem – kot sveže oprano perilo, ki se posuši na poletnem vetru. Zaradi vsega tega najraje uporabljam Pelio.

Matejo in njeno delo lahko spremljate na spletni strani Instagram profilu ter Linkedinu.