Intervju Vida Igličar – Nega telesa mi predstavlja odličen poligon za učenje prijaznosti do sebe.

april 2023

Več kot le poklic

Pravite, da ste včasih v ospredje postavljali poklicno identiteto, a se danes predstavite z drugimi atributi. Kaj vas definira v življenju?

Prizadevam si, da bi me v vseh vlogah vodili pogum, odprtost, sprejemanje. Upam, da z deljenjem svoje ranljivosti nudim navdih, da lahko prav v njej najdemo svojo moč. Sem ženska, partnerka, sestra, hčerka, prijateljica, samostojna umetniška direktorica, grafična oblikovalka in ilustratorka, avtorica, ambasadorka skrbi za duševno zdravje, velika ljubiteljica narave, osebne rasti, iskanja smisla in ravnotežja.

Ste tudi avtorica 100 dni za boljšo mene. Kakšni ste bili, preden ste napisali knjigo? 

Knjiga je nastala v iskanju boljšega počutja po izkušnji izgorelosti. Pred tem sem praznino, ki je nastala po nenadni izgubi bližnjih, vrsto let utopično polnila z delom. 

V svojem bistvu sem bila podobna: predana in zagnana, le da sem to pretirano izražala skozi delo in na ta račun zapostavljala druge vrednote in druge dele sebe. Ob soočanju z minljivostjo in drugimi preizkušnjami, mi je bilo zelo težko sprejeti, da v življenju nimamo kontrole. Posledično sem jo iskala tam, kjer se je zdelo, da jo imam – v delu. Več kot sem delala, več potrditve sem dobila, dosegala večje uspehe, se dobro počutila. A ko je telo reklo “stop” in sem mislila, da sem nezmožna dela ostala brez vsega, sem spoznala, da sem krenila s prave poti. Izgorelost mi je pokazala, da je tudi kontrola le iluzorna in mi prinesla ponovno lekcijo v učenju sprejemanja, spuščanja in gradnje zaupanja.

Je bila pot do knjige pot do sebe? 

Vsekakor. Četudi pot ni bila lahka, sem kmalu uvidela, da se je zgodila z razlogom. Izgorelost me je ustavila in me prisilila, da si vzamem čas za počitek in razmislek. Ta me je pripeljal nazaj v stik s seboj. V iskanju boljšega počutja sem se lotila projekta 100 dni za boljšo sebe, za katerega sem vsak dan naredila eno malo dejanje, odgovorila na tri vprašanja, to opremila z ilustracijo in vse skupaj objavila na Instagramu. V stotih dneh sem naredila številne male korake. Vikende sem začela preživljati v naravi namesto za računalnikom, poglobila znanje joge in se vrnila k teku, posegala po zdravi namesto hitri prehrani, spregovorila o izgubah, perfekcionizmu, sprejemanju … 

Verjamem, da so številni mali koraki pripomogli, da so se zgodile tudi večje spremembe. Pustila sem službo v agenciji in stopila na samostojno podjetniško pot, spoznala sem partnerja in z njim vzpostavila ljubeč odnos, zaključila cikel psihoterapije, predvsem pa sem se na koncu projekta počutila opazno bolje. Ker se mi je zdelo, da sem našla recept, sem ga želela ponesti naprej in deliti z drugimi. Vesela in hvaležna sem, da je Mladinska knjiga podprla mojo idejo in da lahko danes v obliki knjige oziroma priročnika ponudim ne le svojo zgodbo in ilustracije, temveč tudi prazne strani z vprašanji, ki vabijo, da se bralci tudi samo podate na pot spremembe na bolje. 

Pot do knjige je bila tudi pot do sebe…
“V iskanju boljšega počutja sem se lotila projekta 100 dni za boljšo sebe, za katerega sem vsak dan naredila eno
malo dejanje, odgovorila na tri vprašanja, to opremila z ilustracijo in vse skupaj objavila na Instagramu.
V stotih dneh sem naredila številne male korake.”

Iskanje svojega smisla

Osebno zadovoljstvo ni samoumevno. Pogosto vlagamo napor v stvari, ki nas oddaljujejo od dobrega razpoloženja, uravnovešenosti. Tudi vaša izkušnja je podobna. Zakaj se je tako težko podati na pot do svojega smisla? 

Verjamem, da današnji hiter tempo življenja, digitalne naprave in številne vloge, v katerih se ali znajdemo ali si jih naprtamo sami, pripomorejo k temu, da je zelo enostavno izgubiti stik s seboj in s časom tudi s svojim smislom. Pri svojem delu pogosto opažam, kako lažje je ustvarjati za naročnike, kjer je jasen seznam stvari, ki jih moram postoriti in so točno določena pričakovanja, kot ko ustvarjam knjige, ko ustvarjam iz sebe. V delu za naročnike uživam, a svoj smisel bolj uresničujem takrat, ko ustvarjam iz sebe. Pride pa to z več negotovosti, več iskanja, a seveda tudi večjim smislom in več vrednosti. Podobno je na splošno v življenju. Lažje se je zaplesti v rutino, se zamotiti z vsakodnevnimi opravili, zapolniti dan s pogovori o vsakodnevnih, bolj površinskih stvareh, pustiti mislim, da bežijo v preteklost ali prihodnost. Težje je biti resnično prisoten v tukaj in zdaj, si vzeti čas za meditacijo, čas za tišino, za pomenljive pogovore, za biti ranljiv in pogumen. Biti v stiku s seboj. A to je tisto, kar ustvarja vredno in polno življenje. Prav tega me uči tudi tesnoba, s katero sem se bolj intenzivno srečevala po izgorelosti in trenutno na to temo ustvarjam novo knjigo. Pišem o spoznavanju tesnobe, premagovanju strahov, sprejemanju življenja in grajenju zaupanja in nastaja knjiga, ki bo prav tako delno tudi priročnik.

Z majhnimi koraki se prehodi dolga pot. Katere poteze, rituali nas zanesljivo pripeljejo k sebi?

Hvaležnost, meditacija, čuječnost, tišina, molitev, pomenljiv pogovor, objem, poljub, korak izven poznanega, izven območja udobja, pohvaliti drugega, si vzeti čas zase in za druge, biti v stiku s svojim telesom, iti v naravo, živeti počasno, zavedno, se gibati in peti intuitivno, negovati svoje telo in um, biti ustvarjalen, pa naj bo to skozi risanje, pisanje, kuhanje, pospravljanje, ali urejanje doma.

“Verjamem, da lepota prihaja od znotraj. Naj bo to na naših obrazih, kjer se odseva naša energija, na naših
oblačilih, ki kako jih nosimo, odseva naš odnos do telesa in to vidim tudi v svojem delu.”

Nega in estetika

Kot ilustratorka in grafična oblikovalka ste tudi zasledovalka estetike. Kakšna je vaša osebna definicija estetike?

Moj čut za estetiko se je vedno nagibal v smer minimalizma, vsega naravnega in nežnega. Verjamem, da lepota prihaja od znotraj. Naj bo to na naših obrazih, kjer se odseva naša energija, na naših oblačilih, ki kako jih nosimo, odseva naš odnos do telesa in to vidim tudi v svojem delu. Ko ustvarjam celostne grafične podobe, mi je pomembno, da najprej poznam in razumem bistvo znamke in da elemente njene zgodbe prenesem v vizualen jezik. Četudi nekaj opazovalcu ni doumljivo na pogled, verjamem, da če skozi oblikovanje in ustvarjanje zasledujem zgodbo in vrednote znamke, se bo to začutilo ob pogledu na ustvarjeno. Enako velja za ilustracije. Če ustvarjam ilustracijo, za katero želim, da bo opazovalca povabila, da se ustavi in občuduje svet okoli sebe, se trudim, da sem prav v takem razpoloženju tudi sama tekom ustvarjanja. To je tisto, kar prihaja od znotraj in ni zanemarljivo, četudi ni vedno vidno in oprijemljivo.

Kako pa pristopate k negi telesa? 

Nega telesa mi predstavlja odličen poligon za učenje prijaznosti do sebe. Vzamem si čas za nego telesa in sprostitev, se pa moram včasih opomniti, da recimo pilinga ne nanašam s trdo roko in na grob način, ampak da tudi v tem malem dejanju najdem priložnost za biti prisotna, za izkazovanje nežnosti in ljubezni.

Tudi pri izdelkih prisegate na minimalizem, premišljen minimalizem? 

Vsekakor. Sicer se zaradi radovednosti še vedno na polici znajde več izdelkov, ampak se ti menjavajo od obdodja do obdobja. Včasih več pozornosti namenim telesu, drugič koži, tretjič lasem.

In kaj boste danes storili lepega zase?

Danes se bom kljub oblakom na nebu odpravila na bližnji hrib in si privoščila dozo narave. Na poti bom nabrala nekaj pomladnega travniškega cvetja in ga dala prešati za svoj nov hobi, ustvarjanje herbarija in umetnin iz posušenega cvetja.

Več o Vidi in njenem ustvarjanju lahko odkrijete na njeni spletni strani ali Instagram profilu.