Odnos do nosečnosti
Marina, tvoj poklic je zares izjemen. Si namreč porodna vila oziroma spremljevalka pri porodu. Kako te je pot privedla do tako čudovitega poslanstva?
Res je čudovito poslanstvo. Biti spremljevalka pri porodu je zame klic in blagoslov. Hvaležna sem družinam, ki me sprejmejo v tako intimne trenutke. Čutim tako globoko spoštovanje do rojstva, da se mi včasih zdi, da sem manjša kot iglica smreke v tem svetu.
Po študiju modnega oblikovanja me je pot peljala k ustvarjanju celovečernih predstav za otroke in slik Dobrih Vil za otroke. Nisem pa še našla tisto nekaj, kar bi lahko vsak dan počela in ob tem živela sanje.
Zgodilo se je, ko sem prvič zanosila. Od nekdaj sem čutila, da je rojevanje naravno in da ima ženska pri tem neverjetno moč. Prav tako sem bila prepričana, da je to velika preobrazba, da se zgodi levitev – takrat še nisem vedela kako točno – iz ženske v mamo. Kot se zgodi pri menstruaciji, iz deklice v žensko. Govorim torej o času, ko sem bila stara nekje do deset let morda. Torej obdobje deklice, ki se še ni spoznala s svetom filma, z mediji in s popačeno sliko rojevanja. Spomnim se, ko sem prvič videla prizor rojstva v filmu, se mi je zdelo grozno. Vso to kričanje, zmerjanje in nato položijo otroka v naročje ženski, ki še ima popoln make up. Običajno se potem še partnerju opraviči za zmerjanje med porodom. V trenutku, ko sem zanosila sem vedela, da to ni moja pot.
Želela sem mir, imela sem svojo moč in čutila sem, kako pomembno je rojstvo. Rojstvo je zame sveti trenutek. In prepričana sem, da ima vsaka ženska v sebi to moč. Prav tako verjamem, da otrok čuti in doživlja porod. In to ne smemo zanemariti pri psihičnem in fizičnem razvoju otroka.
Ko sem drugič zanosila – prvič sem imela spontani splav, tudi o tem se premalo govori – sem vedela, kaj je moje poslanstvo. Biti ob ženski v času rojstva, jo podpreti pred tem in jo podpreti del poporodnega obdobja.
Med drugim si ustanoviteljica šole starševstva Veva in vodiš priprave na porod. Opažaš, da se odnos žensk do nosečnosti in poroda spreminja?
Se. Počasi. A se spreminja. Počasi se prebujamo iz obdobja, ko smo ženske verjele, da moramo narediti in znati vse, da je dobro, da vse postorimo same in smo samostojnost zamenjale s samozadostnostjo. Vse smo imele pod nadzorom, celo naše moške smo prepričale, da jih na nek način ne potrebujemo. Nosile smo hlače. Zdaj se počasi vračamo v esenco ženske in v našo srčnost. Jaz temu rada rečem, da smo začele nositi krilo. In to krilo je enakovredno hlačam. 🙂
Pri porodu in rojstvu sta pa še zmeraj precej prisotna strah in dvom. In ravno ta je tisti, ki nas oddaljuje od lepih porodov. Strah je globoko zasidran v nas, čeprav ni prirojen, temveč je pridobljen iz sveta, ki ni naš notranji svet. Odnos do nosečnosti in do poroda je zelo edinstven. Z gotovostjo lahko rečem, da se pri vseh meša veselje, strah in odgovornost. Ravno zaradi slednje sem prepričana, da je najboljša investicija v svojo družino znanje. To je razlog, da sem skupaj z Urško Repnik ustanovila šolo za starše Veva. In v treh letih je več kot 10.000 staršev, ki lahko to potrdijo.
Med nosečnostjo ženske obožujejo svoje telo in mu namenijo več pozornosti kot običajno. Kako pomembno je, da je koža med nosečnostjo pravilno negovana?
Izjemnega pomena. Iz več razlogov. Eden je zagotovo fizična nega svojega telesa. S sprehodi, s kopelmi, z nego kože. Predvsem nega kože na trebuščku, ki raste. Kožo negujemo zaradi raztezanja in hkrati z vsakodnevno masažo božamo otročka. Je pa zelo pomembno, s čim kožo negujemo. Verjamem, da kar damo nase, gre v nas. Torej sestavine kreme ali olja, ki ga uporabim, mora biti popolnoma naravna. Več pozornosti pa namenjamo telesu tudi zaradi tega, ker se mehčamo; notranje in zunanje, kar je ključno za lep porod. S tem ko negujemo sebe in mehčamo svoje telo, mehčamo tudi medenično dno in pripravljamo pot otroku na svet.
Čim bližje naravi
Pri Pelii Organic smo razvili hranilni piling iz povsem iz naravnih sestavin, ker se nam zdi pomembno, da smo pri negi kože čim bližje naravi. Pri razvoju produkta smo imeli v mislih kožo nosečnic in žensk po porodu. Se ti zdi, da ženske iščejo takšne produkte?
Če izhajam iz sebe, absolutno ja. Tudi kolikor lahko spremljam “naše Veva” starše, opažam precej veliko potrebo po izdelkih, ki so naravni in s tem podpirajo naše telo ter ne škodujejo našemu zdravju in naravi.
Zaupanje telesu in sebi
V začetku leta si že tretjič postala mama. Je čas zase nekaj samoumevnega ali si ga moraš izboriti?
Čas je neprecenljiv. In nikdar se ga ne da zavrteti nazaj. Zato je treba dobro premisliti, kam ga vlagamo. Mame smo večino časa zaposlenih misli. Kaj mislim s tem? Ne znamo si narediti “praznine” v glavi in ne razmišljati nič. Vedno je nekaj, kar bi še lahko naredile. Sčasoma te to izčrpa in toneš proti preobremenjenosti in izčrpanosti. Če ta robnik, preko katerega lahko padeš, prepoznaš dovolj hitro, se ustaviš in nekaj dragocenega časa nameniš sami sebi. Namreč roža ne more cveteti, če je ne neguješ. In če neguješ samo otroke, moža, svoje podjetje, službo, odnose in pozabiš na odnos do sebe, potem neslišno veneš. In tako nisi nikomur ne v pomoč ne v korist. Čas zase, ko postaneš mama, ni več samoumeven, je pa nujno potrebno, da si ga vzamemo.
Sama praviš, da ženska, ki se ima rada in se spoštuje, zaupa sebi in svojemu telesu. Kako pa vzpostaviti ravnovesje, če se ljubezen do sebe zamaje?
Ljubezen do sebe ostaja čvrsta, če se le ne primerjamo z drugimi ljudmi in ne dovolimo, da bi bil naš notranji glas preslišan. Kar bi moralo biti samoumevno, žal ni. Torej, živimo na način, ki nam je priučen in ne prirojen. Če bi zaupali vase in slišali svoje telo, bi vedeli, da je prirojeno tudi to, da mama poskrbi zase kot žensko. Seveda prvih nekaj mesecev to ni njena primarna naloga. Potem pa se počasi začne vzporedno vračati nazaj v žensko.
Jaz sem se pri vseh treh otrocih kar naenkrat zavedla, da je to precej težek del. Biti 100% mama in imeti čas zase, da sem lahko ženska. Ob tem še žena, podjetnica in vse ostale vloge, ki jih prevzamemo z materinstvom. Je pa res, da s sivimi lasmi pride tudi modrost. In tokrat že zelo dobro vem, da je zadovoljna ženska tudi dobra mama. Zato poskrbim za svojih nekaj minut (včasih več, včasih manj) na dan ter pobožam sebe in svojo dušo. Včasih je to skodelica dobrega čaja v tišini, včasih že zjutraj umiti lasje, včasih pa dolg tuš in seveda Pelia. Kadar zmanjka motivacije, vedno deluje sprehod v naravi ali glasba na glas in ples brez zadržka.
Več o Marini in njenem delu lahko preberete na spletni strani Veva.si in Instagram profilu Marina P. Frangež.
