Uresničila sem svoje sanje iz mladosti
Zelo zgodaj ste se uveljavili kot modna oblikovalka. Kaj je bilo tisto kar vas je poganjalo k sledenju sebi in svojega poklicnega poslanstva?
Kot modna oblikovalka sem se v resnici uveljavila pozneje kot moje kolegice iz sveta mode. Moji starši so bili prepričani, da je prihodnost v kemiji, zato sem se vpisala v srednjo kemijsko šolo v Celju, jo zaključila in se takoj zaposlila, saj sem morala vrniti štipendijo. Že prve laboratorijske vaje so bile potrditev, da res nikoli ne bom kemik.
Že od malega sem bila ustvarjalna. Mami me je naučila vezenja in pletenja. Ob večerih nisem brala knjig ali gledala televizije, temveč pletla. Moja prva modna razstava je bila ravno razstava pletenin v takratni blagovnici Nama. Večkrat se šalim, da sem v šoli preštevala atome, doma pa zanke pri pletenju.
Odraščala sem na kmetiji, v službi je bil le tati, mami pa je bila zaradi bolezni veliko v bolnici in zdraviliščih. Rada sem bila lepo oblečena, denarja pa je bilo le za nujna oblačila, zato sem za pomoč prosila mojo teto Silvo, ki je bila šivilja. K njej so po obleke prihajale gospe od blizu in daleč. Ko je bila mami v bolnici, sem po pouku tatija počakala pri njej. Iz stopnic na hodniku sem opazovala, kako v tetini delavnici potekajo pomerjanja oblačil, iz ostankov blaga sem šivala svoje mini kreacije ter sanjarila o tem, kaj bi nosila jaz. Za vse posebne priložnosti mi je teta Silva po mojih idejah zašila obleke, krila, bluze,… Moje sošolke iz osnovne in srednje šole še danes pravijo, da sem bila vedno najlepše oblečena.
Moj prvi korak po srednji kemijski šoli je bil obisk šiviljskega tečaja. Mentorica je v meni prepoznala talent in me opogumila, da sem šla ob delu na sprejemni izpit na Srednjo oblikovno šolo v Ljubljani. Opravila sem ga in to edina v skupini 25 vpisanih. To je bila potrditev, da sem na pravi poti.
Od tod naprej je šlo počasi, ampak vztrajno navzgor. Kupila sem prve šivalne stroje, šivala najprej zase, kasneje tudi za prijateljice. Na tej poti je bilo nekaj prelomnih dogodkov.
Najprej sem bila izbrana med deset finalistov na natečaju za obleko Miss Slovenije, spoznala druge oblikovalke in pritegnila pozornost medijev. Leta 2004 sem zmagala s kreacijo za Miss Universe in leto pred tem spoznala svojega moža, katerega podpora je bila odločilna, da sem ustvarila svojo blagovno znamko in začela samostojno oblikovalsko pot.
Od sprejemnega izpita do svoje blagovne znamke je minilo približno deset let. Ni bilo malo preprek, ampak z veliko volje, vztrajnosti, trdnega dela in verjetno tudi talenta sem danes tukaj, kjer sem. Uresničila sem svoje sanje iz mladosti in od svojega dela tudi živim.
Življenje nas pogosto postavi na preizkušnjo. Ste kdaj podvomili vase in svojo poslovno pot?
Na svoji poti vase nisem dvomila, prepreke pa so bile. Najprej je nenadoma umrl tati, malo za tem se je mamici zdravje zelo poslabšalo, da je nego potrebovala 24 ur na dan. Z bratom nisva več živela doma, ampak sva s skupnimi močmi skrbela zanjo dve leti in pol. Ko se je poslovila, je bilo v meni veliko zmede, razšla sem se s tedanjim partnerjem in imela premalo poguma za samostojno pot. Iz te negotovosti sem že podpisala pogodbo za službo na Zavodu za kulturo, šport in turizem, kjer sem občasno vodila prireditve. Takrat se je zgodil moj mož Stane, ki je moja opora in podpora od vsega začetka.
V svetu mode je v zadnjem času velika tema vpliv hitre mode na okolje. Kak je vaš pogled na trajnostno modo in kako vi pri svojem oblikovanju pristopate k njej?
Hitra moda je že nekaj časa zelo prisotna in močno vpliva na naše delo. Ponudba je ogromna, dostopnost oblačil pa neverjetna. S svojim načinom dela – osebni pristop, ročno, unikatno delo – temu nikakor ne morem konkurirati. Trudimo se pošteno plačati zaposlenim, jim nuditi dobre pogoje za delo ter biti pošteni do dobaviteljev in strank. V našem ateljeju v Žalcu izdelujemo pretežno unikatna oblačila za posebne priložnosti in dnevna oblačila za zahtevnejše naročnike po meri. Nikakor pa ne moremo zagotoviti sledljivosti kvalitete materialov, zato bi bilo nepošteno govoriti o ekoloških ali bio materialih.
Zagotovo pa je naša želja, da so oblačila kvalitetno izdelana iz kakovostnih materialov, vključujejo ročno izdelane detajle in so ravno toliko modna, da se s trendi spogledujejo, da pa jih vendar nosimo veliko let, saj so kreacije brezčasne.
Za uresničitev sanj je treba vanje verjeti.
Pred kratkim ste zapisali, da se sanje uresničijo, če vanje verjameš. So se vam uresničile vse pomembne sanje?
Moje sanje so se uresničile, brez kančka dvoma. Je pa za uresničitev sanj treba vanje verjeti, trdo delati in imeti malo sreče.
Ste uspešna modna oblikovalka, mama dveh hčerk, poslovna ženska, ki vodi svojo znamko. Kako ohranjate stik s seboj in svojo ženstvenostjo?
V vseh vlogah, ki mi jih je neměnilo življenje, nisem pozabila nase. Imam se rada in se nemalokrat postavim na prvo mesto.
Zame je zelo pomemben jutranji sprehod s kužkom, da umirim svoje misli, naredim načrt za dan, s hitro hojo pa naredim nękaj zase in svoje telo. Sledi tuš, nega obraza in zajtrk. Šele nato se odpravim v atelje. Za takšna jutra sem neizmerno hvaležna.
Se vam zdi, da ob vseh poslovnih in družinskih obveznostih ženske pogosto pozabimo nase?
Ženska ne bi smela pozabiti nase, saj bo sicer slej kot prej nezadovoljna s seboj, družino in službo.
Nega telesa je pomemben košček v mozaiku ženstvenosti. Brez česa ne bi mogli v svoji kopalnici?
V moji kopalnici je velikooooo stvari. Nega obraza in telesa sta zelo pomemben ritual, tako jutranji kot večerni. Redni piling telesa, uporaba negovalnih izdelkov za telo, občasne masaže. Čiščenje in nega obraza ter spet občasni obisk lepotnih salonov, kjer se poslužujem neinvazivnih postopkov, kot sta na primer diamantni piling in pink aging. Nisem pa naklonjena agresivnejšim pristopom. Menim, da lahko z omenjeno nego, zdravim načinom življenja in razmišljanja vzdržujem svoj videz ter se lepo in naravno staram.
Potrebujem umirjen začetek dneva.
Kako se sprostite po napornem dnevu?
Po napornem dnevu nujno rabim umiritev, ki jo najdem v pogovoru s svojim możem. Včasih ob kozarčku in cigari, včasih le v objemu.
So vam bližje jutra ali večeri. Kdaj si ponavadi utrgate trenutek zase?
Potrebujem umirjen začetek dneva in delovnih obveznosti ter vsakodnevno umiritev v objemu svojega moža, vmes pa turbo ringlšpil z otroci, strankami, sodelavci in po novem tudi v šoli, saj sem odločila za enoletno izobraževanje zlatarske obrti.
In za konec?
Že pred leti so svetovni napovedovalci trendov napovedali, da bomo kupovali manj oblačil, a tista bolj kvalitetna, ki jih bomo dolgo nosili in spreminjali le z modnimi dodatki.
In še zadnja misel. Nič čudnega ne bo, če se boste v zrelih letih vpisali v šolo in izbrali morda še tretji poklic v življenju. Evo, izgleda, da sem šolski primer.
Majo in njeno delo lahko spremljate na njeni spletni strani ter Instagram profilu.
