O priložnostih za nove začetke
Začetek leta je vedno dobra priložnost za pogled vase in spremembe. Nuša, si mentorica preobrazbe, osebni coach, a si ženske dovolimo začeti znova?
»Gosenica na poti do svoje sijajne brilijantnosti izkusi grozovito smrt. Razpade, umre, se prelevi, preoblikuje, tako rekoč se iztrebi v svojo novo obliko bivanja. Neizkušen opazovalec bi rekel, da gre za nejasen, zamegljen in dvoumen preobrazbeni kaos. A naj te ne zavede, gre za natančno zasnovan proces najvišje sile. Sčasoma le postanemo priča vrhuncu te vrhovne inteligence – rodi se božanska mojstrovina, ki ji pravimo metulj.«
S to vrhovno metaforo nam narava dovoli vpogled v zakone Univerzuma, ki vladajo vsemu, kar obstaja. Potovanje gosenice do metulja nam jasno pokaže, da je sprememba možna le po pretresljivi preobrazbi in nesporni smrti. Tukaj ne mislim fizične smrti, ampak smrt našega notranjega sloja psihe, ki mu pravimo lažni jaz. Konstrukt, za katerega slepo verjamemo, da smo mi. Ne! Gre za neresničen koncept, ki je sedaj naša največja ovira v življenju. Ta sistem ni naš, je privzet, podedovan, ker so nas vzgojili ljudje, ki se niso zavedali svojega resničnega »jaz«.
Prav tako nas preobrazba metulja uči, da je naš notranji razpad ključnega pomena za transformacijo. In točno temu se večina nas najbolj upira, kar je obenem tudi poglaviten razlog, zakaj je sprememba oziroma nov začetek zahteven.
Ko bi le razumeli, da je edina pot do novega začetka in popolne svobode ravno skozi smrt, preobrazba ne bi bila tako zapletena.
Kako pa sploh stopiti na pot preobrazbe?
Svojim strankam velikokrat pojasnim, da je začetek in potek preobrazbe odvisen od enostavne odločitve; ali se razviješ, natreniraš svoje zavedanje, se zdrobiš, iztrebiš in ubiješ svoj ego (lažni jaz) po svoji lastni volji, ali preko bolečine, ki je neizogibna. Univerzum je dobrohoten, nas čaka, da se razvijemo. Življenje nam postreže z nešteto priložnostmi, da to storimo.
A nekateri raje umrejo, kot se soočijo sami s seboj. Veliko staršev bi raje sprejelo, da je z njihovim otrokom nekaj »hudo« narobe v smislu vedenja, kot pa bi pogledali vase ter se soočili s staro bolečino.
Zavestno starševstvo, zavestna mama
Svojo poklicno pot si usmerila v starševstvo, med drugim si prva certificirana mentorica zavestnega starševstva v Sloveniji. Kdaj je v tebi vzklila odločitev, da bodo starševski odnosi fokus tvojih raziskovanj?
Ne glede na to, da sem v času svoje prve nosečnosti prebrala veliko knjig o negi in vzgoji ter vestno beležila napotke, tako v materinski šoli kot tudi na privat srečanjih pri psihologinji, sem kot novopečena mamica prišla do pomembnega zaključka. »Nisem pripravljena, kaj šele opremljena za vzgojo otroka, ki sem ga rodila. Edini otrok, ki ga znam vzgajati, je tisti znotraj moje predstave v glavi. In edina mama, ki sem pripravljena biti, je tista iz lastne fantazije, ki sem jo kreirala skozi celotno življenje.«
Svoj preboj v materinstvu sem doživela v trenutku, ko sem ugotovila, da obstaja globoko brezno med mojo fantazijo in realnostjo. Takrat sem se zares zbudila. Bilo je nujno. Moj sin je bil star že 4 leta, sama pa sem se še zmeraj trudila, da ga predelam v svojega fikcijskega otroka. K sreči se je močno upiral. Takrat sem vedela, da se mora nekaj spremeniti. Ali se mora spremeniti moje pričakovanje in moja fantazija ali pa bom zares pokončala njegovo resnično vsebino. S svojo skrbnostjo in dobrimi materinskimi nameni sem na prvorojenca nalagala vse lastne neizpolnjene potrebe. Vse neizpolnjene želje. In s tem mečkala njegovo bistvo.
Pred dvema letoma na Baliju, sem spoznala, da živim nezavedno, na avtopilotu. Zato je bil moj naslednji trenutek neizogiben. Stopila sem na dolgo in globoko pronicljivo potovanje, da izkopam svojo preteklost in najdem avtentičen del sebe.
Pogosto enačimo zgledno starševstvo z obsegom pozornosti, ki jo namenimo otroku. Kaj je ključ zdravega starševstva?
Ne glede na to, koliko ljubezni premore mama do otroka, ima eden izmed dvojice zmeraj občutek, da ni viden in slišan. Ampak, kaj manjka? Manjkajoča sestavina zdravih odnosov ni tradicionalna »check lista«: ljubezen, trajajoč zakonski stan, finančna stabilnost, skupno preživet čas in skladnost interesov …
Nujno potrebna komponenta je starševsko zavedanje. Odsotnost tega in nepoznavanje svoje resnične narave ter senc (ega) je največja ovira do zares ljubečega odnosa z otrokom.
Smo vzor svojim otrokom tudi, ko si vzamemo čas zase?
Najbolj takrat. Kajti odnos mame do sebe se avtomatično prenese naprej; enak odnos bodo imeli njeni otroci do sebe.
Ko si mama vzame čas zase, otroku neposredno sporoča, da je vredna, da se zna ustaviti, si prisluhniti, si daje tisto, kar zares potrebuje in nasploh zna sama zadovoljevati svoje potrebe. Ko so potrebe mame napoljnjene, šele takrat lahko brezpogojno daje naprej svojim otrokom.
Si mama dveh otrok in mentorica številnim drugim mamam. Kako se spremeni odnos ženske do same sebe, ko postane mama?
Postati mama je izjemno globoka preobrazba, ki povzroči korenito spremembo dosedanjega bivanja.Transmutacija je podobna gosenici, ki umira, da postane metulj. S porodom ne rodimo le naše otroke, temveč tudi sebe. Sam proces materinstva nas močno odpre in omogoči, da se spoznamo do globin, kot še nikoli doslej.
Močno verjamem, da imajo naši otroci vlogo ogledal za naš pozabljeni del sebe, zato niso zgolj odjemalci naše čustvene prtljage in bolečine, ki jo nezavedno odlagamo na njih, ampak nas tudi nagovarjajo k razvoju in rasti.
Pristen odnost s samo seboj
Živimo v času, ko smo zelo obremenjeni s popolnostjo in želimo blesteti v vseh svojih vlogah. Kako pa ti vzpostavljaš pristen odnos s samo seboj?
Smo generacija, ki je dobesedno obsedena s popolnostjo. Ženske same sebe potiskamo do roba, da vse vemo in vse naredimo. Želimo popoln izgled, popolno življenje, popolne otroke, popolno telo, … A popolnost je čista fantazija, zabloda, nekaj tako abstraktnega in hkrati nemogočega, da nam povzroča bridko trpljenje.
Šele, ko sem svoje zavedanje natrenirala do te mere, da sem zares razumela, bolje rečeno utelesila, kako me lasten in izjemno toksičen ideal popolnosti, ki se ga oklepam v svojem umu zaradi zaščite pred nezaceljeno rano, dan za dnem globlje potiska v suženjstvo – sem ga lahko zamenjala za svobodo (vsaj delno).
Danes svoje stare ideale o iluzorni popolnosti iz trenutka v trenutek raztapljam in z visokim zavedanjem nadomeščam z novimi ideali avtentičnosti.
Bi lahko rekla, da je nega telesa povezana z nego duše?
Kadar zares poskrbimo za svoje subtilno telo (dušo), je neizogibno, da bomo posledično poskrbeli tudi za svoje fizično telo. Gre za komplementaren proces, ki se zgodi naravno.
Že nekaj časa nazaj sem sprejela obljubo, da živim svojo golo resnico in v svojem življenju obdržim le aktivnosti in ljudi, ki so poravnani ter uglašeni z mojo pristno naravo, s tem, kdo sem. Na ta način potrjujem svojo vrednost in spoštujem svoje bistvo. Potemtakem mi je povsem samoumevno, da je izbira hrane za telo in kožo tudi najvišje kvalitete.
Pri negi sebe je izredno pomembna, kakšna je naša baza, iz katere delujemo. Ali se zvečer skrtačimo in si kožo natremo s krasno kremo iz strahu, da drugače ni lepa in sprejemljiva, ali iz čiste ljubezni do sebe in vsakega centimetra svojega nepopolnega telesa.
Kaj bi svetovala vsem ženskam, ki v poplavi opravkov in številnih odgovornosti enostavno pozabijo na čas zase?
Rek »masko za kisik najprej namestite sebi« je tisti, ki ženskam zagotavlja, da v življenju zacvetimo. Bolj ko ženske skrbimo zase in negujemo svojega notranjega otročka in posledično tudi svoje čudovito telo, bolj smo zmožne skrbeti za vse okrog nas. Namesto zastarelega žrtvovanja sebe in odrekanja lastne nege, bodisi zaradi otrok ali posla, je skrajni čas, da se zavežemo novi rutini razcveta ravno za naše otroke ali za posel. Kajti le avtentične ženske, ki poznajo vsebino svojega notranjega terena in zmorejo učinkovito upravljati s svojim umom, vzgajajo opolnomočene otroke in gojijo povezane medsebojne odnose, bodisi poslovne ali intimne.
Sama sem se skozi leta naučila, da je meditacija ključen blažilec za ves stres, žongliranje med številnimi življenjskimi vlogami ter mi pomaga regulirati emocije. Prav zaradi te enostavne, a zelo močne prakse zmorem v najintenzivnejših situacijah ustvariti premor in prostor, v katerem aktiviram zavedanje, da lahko zavzamem vlogo opazovalke same sebe, kako čutim občutke iz preteklosti.
Več o Nuši in njenem delu lahko preberete na njeni spletni strani Zavestna.si in Instagram profilu Zavestna mama.
